FRINK Linked Data Fragments server

Matches in SemOpenAlex for { <https://semopenalex.org/work/W60730123> ?p ?o ?g. }

• W60730123 abstract "Weende analysis and analysis of minerals and amino acid composition were done on the defined cereal and maize samples harvested in Slovenia in 1997. Analyses were done on 5 varieties of wheat: Pinka, Ana, Marija, Reska and Žitarka; 2 varieties of winter barley Alpha in Robur and 2 varietis of spring one: Rex and Gotic; 3 varieties of oats: Valiant, Pram and Leanda and 5 hybrids of maize: Fanion, Dea; Helga, Alberta and Lotus. The results of chemical analyses showed a relatively small degree of variability among wheat varieties. The same was found for barley varieties. Valiant is the variety that has less crude protein and ether extract and more crude fibre than the other varieties of oats. The maize hybrid Fanion is the one that has more crude protein and ether extract than the others. Cereals harvested in Slovenia have different average values for individual nutritive substance as they are cited in literature. The highert difference is found in lower crude protein content in our samples. Mineral (P, Ca, Mg, K, Na, Zn and Mn) composition is similar among the varieties of the cereals or maize and the average values are in the accordance with the literature, except lower Na concentrations. Amino acid composition shows a low degree of variability among the varieties of the same cereal or maize. The concentration of some essential amino acids in protein is superior to the data cited in literature. Kay words: cereals / wheat / barley / oat / maize / chemical composition / Weende analysis / minerals / amino acids Pirman, T. in Orešnik, A. Kemicna sestava nekaterih žitnih in koruznih sort, pridelanih v Sloveniji. Zb. Biotehniške fak. Univ. v Ljubljani. Kmetijstvo. Zootehnika, 74(1999)2 16 UVOD IN PREGLED OBJAV Žita so kultivirane trave (Poaceae), ki jih gojimo zaradi zrnja, rastejo pa po vsem svetu. Tako kot predstavljajo žita oz. izdelki iz žit hrano za ljudi, so tudi pomembna sestavina pri pripravi krmnih mešanic za domace živali. Žita in stranski produkti mlevske in mlinarske industrije so v krmnih mešanicah zastopane z vec kot 90 %. Pri prežvekovalcih je ta delež manjši, vendar so še vedno ena od glavnih sestavin krmnih mešanic. Žita lahko ob ugodnih pogojih skladišcimo dolgo casa, ker vsebujejo relativno majhen delež vlage. Najvecja morfološka sestavina vseh zrn je endosperm. Vsebuje približno 80 % škroba. Znacilnost posamezne vrste žit so tudi beljakovine, ki predstavljajo drugo pomembnejšo sestavino v suhi snovi zrn. 85 – 90 % vsega dušika, v zrnih žit je vezanega v obliki beljakovin. Ce dušik izrazimo v surovih beljakovinah, se vsebnost le-teh v suhi snovi zrn žit giblje v povprecju med 80 in 120 g kg. Beljakovine žit so revne z nekaterimi esencialnimi aminokislinami. V žitih je malo lizina in metionina. V kemicni sestavi zrn pšenice in jecmena predstavljajo surove mašcobe med 10 in 30 g kg SS, v ovsu in koruzi je surovih mašcob nekoliko vec. Vsebnost surove vlaknine je vecja pri zrnih, ki so obdana z lušcino oz. ovojnico (nekatere sorte jecmena in oves) in manjša pri golih zrnih. Namen raziskave je bil dobiti cim vec informacij o kemicni sestavi definiranih vzorcev žit in koruze, pridelanih v Sloveniji. Na voljo smo imeli vzorce štirih sort jecmena (Hordeum sativum), treh sort ovsa (Avena sativa) in pet sort pšenice (Triticum aestivum). Poleg teh žit smo analizirali tudi vzorce petih hibridov koruze (Zea mays). Koruza je odlicen vir energije, vendar ima majhno vsebnost surovih beljakovin, ki so, kot je že dolgo znano, slabše kakovosti zaradi majhne vsebnosti nekaterih esencialnih aminokislin, predvsem triptofana in lizina. Metayer in sod. (1993) so ugotovili precejšno variabilnost v sestavi posameznih sort francoskih žit znotraj iste vrste žita in tudi med žiti. Glede na to, da so ugotavljali sestavo posameznih žit vec let in iz razlicnih rastnih obmocij, ugotavljajo, da se sestava spreminja glede na klimatske in rastne pogoje in je odvisna tudi od gnojenja, velik vpliv pa imajo genetske lastnosti sorte. Cas gnojenja in kolicina dušika vplivajo predvsem na vsebnost surovih beljakovin. Povprecna vsebnost surovih beljakovin v francoskih sortah pšenice je 13,2 % ± 0,9 % v suhi snovi, jecmena 12,2 % ± 0,9 % pri dvorednih klasih oz. 11,4 % ± 0,9 % pri šestrednih klasih, ovsa z belimi plevami 11,4 % ± 0,9 % in ovsa s crnimi plevami 11,0 % ± 0,3 % ter pri koruzi 10,0 % ± 0,5 % v suhi snovi. Vsebnost surove vlaknine pri pšenicah se giblje med 2,1 % in 2,9 % v suhi snovi, zelo podobne vrednosti so dobili pri koruzi, od 2,1 % do 2,8 %. V jecmenu je surove vlaknine nekoliko vec in je vsebnost precej variabilna, od 3,8 % do 6,5 %, najvecje vsebnosti surove vlaknine pa ugotavljajo pri vzorcih ovsa, od 11,3 % do 14,1 % v suhi snovi. Surovo mašcobo so dolocili v vzorcih koruze, kjer je bila povprecna vrednost 4,4 % ± 0,3 % v suhi snovi, medtem ko je pri ovsu variabilnost precej vecja in so se vrednosti gibale med 4,9 % in 7,6 % v suhi snovi. V preglednih tabelah (Souci in sod., 1994, NRC, 1998, Jondreville in sod., 1995, DLG, 1997, Ewing, 1997, Jarrige, 1988) najdemo podatke o povprecni kemicni sestavi posameznih vrst žit in koruze. Tabele zajemajo tako glavne sestavine kot tudi posamezne elemente, vitamine, aminokisline in mašcobne kisline. V DLG (1997) tabelah najdemo naslednje vrednosti za ozimno pšenico (g kg SS): 138 g surovih beljakovin, 20 g surovih mašcob, 29 g surove vlaknine, 19 g surovega pepela in 794 g brezdušicnih izvleckov. Za vsebnost snovi v ozimnem oz. jarem jecmenu veljajo sledece številke (g kg SS), 124 g oz. 119 g surovih beljakovin, 27 g oz. 23 g surovih mašcob, 57 g oz. 52 g surove vlaknine, 27 g surovega pepela pri obeh vrstah in 765 g oz. 779 g brezdušicnih izvleckov. S kg suhe snovi ovsa oz. koruze dobe živali 121 g oz. 106 g surovih beljakovin, 53 g oz. 45 g surovih mašcob, 116 g oz. 26 g surove vlaknine, 33 g oz. 17 g surovega pepela in 677 g oz. 806 g brezdušicnih izvleckov. Tudi ostale tabele ponujajo Pirman, T. in Orešnik, A. Kemicna sestava nekaterih žitnih in koruznih sort, pridelanih v Sloveniji. Zb. Biotehniške fak. Univ. v Ljubljani. Kmetijstvo. Zootehnika, 74(1999)2 17 podobne vrednosti za posamezne hranljive snovi. Pri primerjanju rezultatov je potrebno biti pozoren tudi na metodo, po kateri so bile posamezne hranljive snovi analizirane. Razlicne metode dajejo razlicne rezultate. Kako se sestava jecmena in koruze spreminja glede na leto pridelave, sta ugotavljali Stekar in Stibilj (1989 in 1990). Pri analizi vzorcev koruznih hibridov, pridelanih v Sloveniji v treh zaporednih letih (1985, 1986 in 1987), sta dobili naslednje povprecne vsebnosti (g kg SS) za surove beljakovine 95,05, 90,58 in 101,87, surove mašcobe 53,90, 49,37 in 50,07 ter surovo vlaknino 28,10, 24,98 in 28,11. Analize ozimnega in jarega jecmena so potrdile vpliv leta na sestavo. Za koncentracijo surovih beljakovin sta dobili naslednje povprecne vrednosti (g kg SS) 119,21, 147,85 in 128,15. Vsebnost surovih mašcob je bila naslednja: 25,17, 22,79 in 20,33 v letih 1985, 1986 oz. 1987. Razlike v kemicni sestavi so tudi glede na vrsto jecmena (ozimni ali jari). Povprecna vsebnost surove vlaknine pri zimskih sortah je bila 68,23 g kg SS in pri jarih sortah 58,90 g kg SS. McDonald in sod. (1995) navajajo povprecno sestavo 171 vzorcev ovsa in 179 vzorcev jecmena, ki so bili pridelani v Walesu med leti 1961 in 1963. Pri surovih beljakovinah navajajo vrednost 107 g v kg suhe snovi, vzorci pa so bili v mejah med 72 in 145 g v kg suhe snovi, torej je precejšna variabilnost med posameznimi vzorci. Tudi pri jecmenu so ugotovili precejšno variabilnost v kemicni sestavi, surovih beljakovin je bilo od 66 do 153 g v kg suhe snovi. Pri istih vzorcih so dolocili tudi vsebnost natrija, ki se je pri ovsu gibala med 0,04 in 0,6 g v kg suhe snovi (povprecna vrednost 0,2 g v kg suhe snovi), pri jecmenu pa med 0,06 in 0,4 g v kg suhe snovi (0,2 g v povprecju). Opazimo lahko precejšna nihanja med posameznimi vrednostmi. Stekar in Stibilj (1991 in 1992) sta pri analiziranju posameznih elementov v koruzi in jecmenu v treh zaporednih letih (1985, 1986, 1987) ugotovili znacilne razlike v vsebnosti posameznih elementov med leti. Triletna povprecna vsebnost posameznih elementov (g kg SS) v koruzi in jecmenu je bila naslednja: fosfor 3,15 oz. 4,51, kalcij 0,08 oz. 0,50, magnezij 1,41 oz. 1,53, kalij 3,69 oz. 5,87, natrok 0,03 oz. 0,06 in mangan > 10 (mg kg SS) oz. 20,60 (mg kg SS). Vsi hibridi koruze oz. sorte jecmena so rasli na isti lokaciji, enakih tleh in so bili enako tretirani. Razlike v sestavi posameznih sort oz. hibridov so verjetno genetsko pogojene, vendar pa velik delež prinesejo okoliški dejavniki, kar pri rudninskih snoveh pomeni razpoložljivost leteh v tleh v casu rasti." @default.
• W60730123 created "2016-06-24" @default.
• W60730123 creator A5012087505 @default.
• W60730123 creator A5029734610 @default.
• W60730123 creator A5080501220 @default.
• W60730123 date "2003-01-01" @default.
• W60730123 modified "2023-09-27" @default.
• W60730123 title "KEMIČNA SESTAVA NEKATERIH ITNIH IN KORUZNIH SORT, PRIDELANIH V SLOVENIJI" @default.
• W60730123 cites W1550190834 @default.
• W60730123 cites W185964360 @default.
• W60730123 cites W1968927116 @default.
• W60730123 cites W1991714515 @default.
• W60730123 cites W2077579330 @default.
• W60730123 cites W2569686179 @default.
• W60730123 cites W944673322 @default.
• W60730123 cites W2033500516 @default.
• W60730123 hasPublicationYear "2003" @default.
• W60730123 type Work @default.
• W60730123 sameAs 60730123 @default.
• W60730123 citedByCount "0" @default.
• W60730123 crossrefType "journal-article" @default.
• W60730123 hasAuthorship W60730123A5012087505 @default.
• W60730123 hasAuthorship W60730123A5029734610 @default.
• W60730123 hasAuthorship W60730123A5080501220 @default.
• W60730123 hasConcept C23123220 @default.
• W60730123 hasConcept C41008148 @default.
• W60730123 hasConcept C88548561 @default.
• W60730123 hasConceptScore W60730123C23123220 @default.
• W60730123 hasConceptScore W60730123C41008148 @default.
• W60730123 hasConceptScore W60730123C88548561 @default.
• W60730123 hasLocation W607301231 @default.
• W60730123 hasOpenAccess W60730123 @default.
• W60730123 hasPrimaryLocation W607301231 @default.
• W60730123 isParatext "false" @default.
• W60730123 isRetracted "false" @default.
• W60730123 magId "60730123" @default.
• W60730123 workType "article" @default.